10 najboljših objav v 2022

Izbira je bila težka, premlevanje dolgo, kljub temu nam je na uredništvu uspelo nemogoče: izbrati deset najboljših prispevkov avtoric_jev, ki smo jih na Disenzu objavili v iztekajočem se letu in si zaslužijo, da se k njim vračamo, jih beremo znova, priporočamo v branje.

Seznam po številkah beleži čas objave, od prvega k novejšim prispevkom:

1. Lana Zdravković, Politične živali iz kletke. Avtorica je ob tridesetletnici izbrisa naredila kritično bilanco nedopustne birokratske dehumanizacije 25.672 oseb, najtemnejšega madeža v zgodovini samostojne Slovenije. Ne pozabimo: “V Sloveniji zdaj živi 10.000-12.000 izbrisanih, a vsi še vedno nimajo niti urejenega statusa, kaj šele izplačanih odškodnin.”

2. Neja Berger, Mit o oblaku. Esej, v katerem Berger prepričljivo razbije mistifikacijo interneta in razkrije njegovo pravo naravo, materializirano v »smetiščih odsluženih litijevih baterij v Gani, Pakistanu in drugih koncih sveta, dovolj oddaljenih od našega pogleda«.

3. Slavenka Drakulić, Posilstva kot vojni zločin. Pisateljica Slavenka Drakulić je ob začetku vojne v Ukrajini razmišljala o posilstvu, ne le kot o stranski posledici vojne, temveč kot o perfidnem sredstvu vojskovanja, katerega cilj je etnično čiščenje. “Ko pridejo na meje, so mlade ženske v nevarnosti, da jih bodo posilili, prodali kot belo blago, potisnili v prisilno prostitucijo in druge oblike spolnega nasilja.” Prevedla: Dijana Matković.

“Moja vizija pravične družbe ne predpostavlja, da sam nimam za viski, ampak da imajo vsi za viski.” Andrej Nikolaidis, Delavci in kmetje

4. Andrej Nikolaidis, Delavci in kmetje. Najbolj črni sin Črne gore se v značilni satirični maniri razglasi za ‘salonskega levičarja’ in pribije: “Moja vizija pravične družbe ne predpostavlja, da sam nimam za viski, ampak da imajo vsi za viski.” Ob viskiju premišljuje o dejanskem levičarstvu revolucionarnega subjekta – o razredu delavcev in kmetov. Prevedla: Dijana Matković.

5. Lenart J. Kučić, intervju z Shoshano Zuboff. Intervju leta je poglobljen pogovor s Shoshano Zuboff, avtorico, ki je razvila vplivno teorijo nove oblike kapitalizma – kapitalizem nadzora. “Demokratično upravljanje družbe bo nadomestilo računalniško upravljanje, ki ga bo izvajal zasebni kapital nadzora,” nas svari Zuboff.

“Ker je ideologija tisto, kar je ekstremno, skrajno, razume liberalna družbena misel samo sebe kot zmernost, zmernost pa kot neideologijo.” Rok Plavčak, Kaj počne ideologija

6. Rok Plavčak, Kaj počne ideologija. Disenzov sourednik Plavčak je analiziral koncept ideologije, (zlo)rabo pojma za namene diskreditacije političnih nasprotnikov ter predstavil kritičnoteoretski pogled, ki razume ideologijo kot prikrivanje obstoječih izkoriščevalskih in nepravičnih družbenih razmerij. “Ker je ideologija tisto, kar je ekstremno, skrajno, razume liberalna družbena misel samo sebe kot zmernost, zmernost pa kot neideologijo.”

“Materialna varnost novih generacij srednjega razreda se je zlomila z uvedbo prekarnega in projektnega dela.” Primož Krašovec, Srednji razred in razredizem

7. Primož Krašovec, Srednji razred in razredizem. Krašovec je pisal o srednjem razredu, ki pa pravzaprav ni razred kot tak, temveč »kulturno določena družbena skupina«, in pojavu razrednega sovraštva. “Materialna varnost novih generacij srednjega razreda se je zlomila z uvedbo prekarnega in projektnega dela. Srednji razred je od 90ih dalje postajal vse bolj materialno osiromašen in politično marginalen.”

8. James Baldwin, Zakaj sem nehal sovražiti Shakespearja. Prevod antologijskega eseja ameriškega pisatelja in intelektualca Jamesa Baldwina, ki v svojem sovraštvu do klasika prepoznava tisto, čemur bi danes morda rekli “razredna zamera”. Ob iskanju načina, kako jo premostiti, razkrije dolžnost pesnika, da priča o resničnosti človeškega obstoja. Prevedel: Miha Zemljič.

“Brez podpore sistema je storil prvi korak – odločil se je, kje bo živel. Bolje rečeno, odločil se je, kje ne bo živel.” Andraž Rožman, Markovo (ne)odvisno življenje

9. Andraž Rožman, Markovo (ne)odvisno življenje. Presunljiva, vešče spisana zgodba o Marku in njegovemu trudu ubežati totalnim institucijam ter zaživeti dostojno »neodvisno življenje«, ki si ga zaslužita vsak posameznik in posameznica, ne glede na njune mentalne bolezni in težave. 

10. Klara Debeljak, Spletna intimnost – digitalno oblikovani jaz. Esej, v katerem avtorica pozornost od kapitalistov, ki služijo z našo prisotnostjo na spletu, obrne nazaj k nam. K naši ranljivosti. “Kaj je lahko bolj intimnega kot razstavljanje našega osebnega izbora fotografij, ki se nam zdijo seksi, ali različnih načinov, na katere se prikazujemo kot zaželene?” Prevedel: Miha Zemljič.

—

To je to, top 10 objav ob koncu leta. Zdaj nam je, kaj pa drugega, hudo. Ker želimo navesti še druge sodelavke_ce, piske_ce, prevajalke_ce, ki so v 2022 opravljale_i odlično delo, a je zmanjkalo prostora; tiste, ki so z nami že dlje, pa tiste, ki so komaj prišli_e. Obetamo si, da bomo z njimi, kot z vami, tudi v 2023.

Hvala za zaupanje in tovariško podporo,

vaš Disenz.