10 najboljših objav v 2023

Paraliza zaradi preveč možnosti ali groza ob pogledu na neskončnost kombinatorike, ki nam grozi ob vsaki najmanjši izbiri, je značilno stanje, ki se pojavlja vsak dan v poznem kapitalizmu. V uredništvu smo se zapeli ravno v to zanko, ko smo se odločili, da izberemo 10 objav, ki so v letu 2023 zaznamovale Disenz. Da bi bilo malo lažje, smo se omejili le na izvirne Disenzove objave ter črtali prevode in druge poobjave.

Seznam po številkah beleži čas objave, od prvega k novejšim prispevkom. Klik na rdeči naslov vas vodi k objavi:

Anja Radaljac – Uporaba znanosti za politično propagando

Nevarnost sveta zaznavamo prek političnega spektra: desnica jo vidi v tekmovalnosti in propadanju, levica v nepravičnosti in neenakosti. Desničarji svet vidijo kot inherentno hierarhičen, levica hierarhije vidi kot nekaj, kar je treba razgraditi. Tako o politiki govori znanost, kako pa politika govori o znanosti, se je spraševala Anja Radaljac. »Znanost lahko tako na celotnem političnem spektru pomeni na eni strani referenčno točko, na drugi nevralgično mesto nezaupnice. Da se znanstvena spoznanja netočno, pavšalno ali z jasno podtaknjeno agendo uporabi v politični namen, torej ni nekaj novega – niti na desnici, niti na levici.« Pomembno ponovno branje, sploh v dobi dezinformacij in »post-resnice«.

Dali Regent – Ljubezen v času stanovanjske krize

Komentar o kontrastu med romantičnimi predstavami o skupnem življenju in realnimi ekonomskimi pritiski: partnerski odnosi vs. najemnine. Kako navigirati skupno partnersko življenje v času, ko ga bolj kot lastne preference diktirajo patriarhalne norme in kapitalistični pogoji najemništva? 

Kakšna bi bila naša razmerja, če bi bila dostojna streha nad glavo resnično zagotovljena pravica vseh? – Dali Regent

Matjaž Zorc – Protesti kot intimna opcija

Ustava zagotavlja pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj. Da te pravice ne gre jemati samoumevno, se vsake toliko zavemo tudi v Sloveniji: med izrednimi razmerami v luči epidemij, na primer. A Ustavno sodišče je tudi takrat vskočilo in zagotovilo nemoteno delovanje tega stebra demokracije. Na tem mestu je zato vredno razmisliti o tem, za kakšen steber pravzaprav gre: nosilni steber, ki ohranja status quo? Matjaž Zorc v komentarju razmišlja ravno o tem, kako so protesti v Sloveniji pogosto usmerjeni v ohranjanje obstoječega reda, brez resničnih poskusov subverzije ali spreminjanja političnega sistema. Spodbuja k prepoznavanju razlik med univerzalnimi cilji in partikularnimi hotenji ter k razmisleku o metodah za doseganje dejanskih sistemskih sprememb.

Neja Berger – Mit o umetni inteligenci

V letu 2023 smo imeli poleg prevečih neučinkovitih protestov tudi preveč tech tipčkov, ki niso nehali nalagati o splošni umetni inteligenci, nadvladi robotov in koncu človeštva.

Neja Berger v eseju o Chat GPT-ju poziva k premiku debate od znanstvene fantastike do poskusa razumevanja delovanja jezikovnih modelov ter do dejanskih političnih in družbenih implikacij napredkov v generativnem strojnem učenju. Umetna inteligenca je »tako pametna, da ne razume niti ene besede, ki pride iz njenih ust«. Kar pa ne pomeni, da ne bo spremenila sveta.

Primož Vidovič – Zločin staranja

Medtem ko coming-of-old-age filmi »trendajo«, je resničnost staranja manj romantična, kot jo prikazuje Hollywood: nasilje, revščina, zapuščenost v hitro spreminjajočem se svetu, je v pretresljivem eseju opisoval Primož Vidovič. Čas je, smo sklenili ob njegovem pisanju, da se resno pogovorimo o svojih starajočih se starših, babicah, dedkih, tetah, sosedih … O kvaliteti njihovih življenj na koncu življenja. O postaranih telesih in umih, kakršni bodo nekoč – z malo sreče – tudi naši.

Metod Zupan – Marginalci, ampak ne taki marginalci

Aprila smo razmišljali o nezmožnosti protestov, da izzovejo status quo. V mesecu ponosa pa nadaljevali z razmišljanjem o konservativnih in liberalnih branžah nekdaj radikalnih gibanj za pravice manjšin, ki poskušajo tistim, ki so v statusu quo na pozicijah moči, čim bolj pihati na duše. »Vsakič ko homoseksualno vprašanje prodre v javni diskurz, mediji pograbijo eno homo konzervo, ki bo popihala na dušo tistim, ki jih strašijo ideje kvirovskih aktivistk_ov.«

Člani_ce bralnega krožka kritične psihologije – Laurent de Sutter: »Ne zanimajo me človeška bitja. Res me ne.«

Pronicljiv, hudomušen, nenavaden avtor in profesor Laurent de Sutter v pogovoru s člani Bralnega krožka kritične psihologije, odločenimi pri viru dognati – vprašati, razpravljati – kaj natanko de Sutter misli, ko pravi, da je treba »zavreči sebstvo«. Ali, z naslovom knjige, ki je ob avtorjevem majskem gostovanju v Ljubljani izšla pri založbi Maska: kakšen filozofski, politični uvid v družbo in nas same stoji za pozivom ‘Končajmo že s samim sabo’?

Problem imam s sebstvom, ker je tisto, kar lahko s sebstvom počnemo, zelo (politično in kolektivno) omejeno. Omejeni smo na narcistične teme, teme identitete in tako dalje, medtem ko je politika, če nas je česa naučila, popolnoma neosebna, kolektivno je neosebno. Biti militanten pomeni postati neoseben v boju za določeno stvar. – Laurent de Sutter

Eva Matjaž – Solidarni s kapitalom

Ob poplavah, ki so avgusta pretresle Slovenijo, je Eva Matjaž izvedla disenzovski obrat v prevladujočem mišljenju in preizprašala sam koncept prostovoljstva in solidarnosti. Namesto slavljenja prizadevnih skupnosti, morda celo nabiranja političnih točk – sistemske spremembe, ki naj jih zagotovi država. “Izrabljanje solidarnosti za ustvarjanje lažnega upanja v boljšo skupno prihodnost, brez temeljitih strukturnih sprememb države, je neetično. Dokler je na oblasti kapitalizem, le čakamo naslednjo veliko podnebno katastrofo, ki bo najverjetneje prinesla številne odpovedi dela in zahtevala še več ur solidarnostnega dela vseh nas, da jo bomo sanirali,” je pisala Eva Matjaž, ki je ob tem pogledala tudi, na kakšen način se prostovoljstvo izrablja na področju kulture.

Žiga Brdnik – Ana Podvršič: »Potrebujemo novo politično voljo, ki bi segla onkraj liberalizma in nacionalne države«

Lani je s svojim izjemnim knjižnim doprinosom izstopala Ana Podvršič, avtorica knjige Iz socializma v periferni kapitalizem – neoliberalizacija Slovenije (Založba Cf, 2023), obenem pa pogovor z njo, ki ga je opravil Žiga Brdnik. Razpravlja sta o slovenski tranziciji in nezadostnosti levice, da nas pomakne iz sedanjega stanja: »Kar sem se naučila ob pisanju knjige, je, da ni slovenske vlade, niti stranke, ki bi se potegnila za delavstvo. Tudi Levica je postala buržoazna stranka z izjemno sposobnostjo prilagajanja (neo)liberalnim kompromisom. Zato bi morali začeti graditi na novi politični sili in prek nje iskati luknje v obstoječem sistemu.«

Matija Pušnik – Razkroj urbanega prostora

Če smo se proti koncu 2023 spraševali, zakaj je moral Rog pasti, pa si je Matija Pušnik zastavil drugačno vprašanje, in sicer »Zakaj je moral Rog pasti, Metelkova pa lahko stoji?« To ga je vodilo do razmisleka o problematiki sodobnih mest in kapitalistične produkcije prostora, ki vodi do homogenizacije in prisvajanja lokalnih identitet. Esej odpira vpogled v dinamiko neoliberalne prostorske produkcije, ki lokalno prebivalstvo odtrga od lastnega prostora, ter spodbuja k razmisleku o alternativnih pristopih v razmišljanju o urbanih okoljih. »Zakaj Metelkova stoji in zakaj je moral Rog pasti? Rog je bil v nasprotju z Metelkovo zaprt prostor. Pa ne zaprt v smislu, da je bil samo za posvečene, pač pa tako, da je bil primarno namenjen neki skupnosti uporabnikov in ne toliko naključnim obiskovalcem in turistom,« je razmišljal Pušnik.

Hvala, ker ste lani ob različnih družbenih dogajanjih »po disenzovsko« – proti ustaljenemu, udobnemu, prevladujočemu, površinskemu – razmišljali z nami.

Kot vedno ste dobrodošli, da se nam pridružite – svoje ideje, osnutke, teze, eseje nam posredujte na naslov, naveden med kontakti.

Tovariško naprej,

vaš Disenz.