• English
  • Hrvatski

Pred dobrimi petdesetimi leti je človeštvo prvič videlo fotografije, kako je nad Luno vzhajala mala modra Zemlja. V morjih so plavali kontinenti. Oceane so pokrivale bele oblačne gmote, naše skupno domovanje pa je pred neskončno vesoljno temo varovala samo neznansko tenka plast ozračja.

Zdelo se je, da bo ta podoba razkrojila vse stare človeške mite in religije, saj na takem krhkem čudežu ne bi smelo biti več prostora za primitivne človeške delitve: kateri bog je bolj pravi, katera nacija bolj veličastna, katera rasa več vredna in kateri posameznik ima višji družbeni status.

Aktualne tegobe sedanjih generacij, nad katerimi je Bezos poletel, mu niso pokvarile popolnega dneva.

Številni kozmonavti so namreč po vrnitvi iz vesolja povedali, da jih je takšen pogled na Zemljo popolnoma spremenil. »Vse to je človeštvo, naše ljubezni, misli in čustva,« je svoje občutje opisal eden izmed članov odprave Apollo 17 Gene Cernan. »Od tam ne vidiš različnih barv, politik in religij, ki delijo naš svet,« je razmišljal in dodal, da bi tudi vsem drugim sozemljanom privoščil takšno izkušnjo.

Psihologi so njegovo doživljanje poimenovali »pregledni učinek« (the overview effect), ki ga po vrnitvi na Zemljo niso več mogli odmisliti. Ta učinek ni bil omejen samo na kozmonavte, saj je fotografija »modre frnikole« močno vplivala na razvoj in razmah različnih družbenih, zlasti ekoloških gibanj. Zanje je bila Zemlja vesoljsko plovilo, ki si ga delimo z vso živo in neživo naravo. Zato bi morala biti vsa naša dejavnost usmerjena k skupnemu dobremu – k človeštvu kot celoti in naravi kot naši sopotnici.

Zato sem ob spremljanju vesoljske tekme treh milijarderjev – Bransona, Bezosa in Muska – čakal predvsem na trenutek, ko se bodo vrnili nazaj na Zemljo. Kaj bodo zapisali na družabnih omrežjih? Kaj povedali novinarjem, ki jih bodo pričakali? Se bo tudi njih dotaknil »učinek pregleda« in se bodo domov vrnili vsaj malo spremenjeni? Občutljivi za skupno dobro in sočutni? Socialno odgovornejši in pripravljeni prevzeti odgovornost za tisti del uničevanja družbe in planeta, na katerega imajo najbolj neposreden vpliv?

Že samo ogljični odtis Amazona se je v lanskem letu povečal skoraj za petino, podobno problematične so tudi druge dejavnosti, s katerimi je obogatela omenjena vesoljska trojica. Če bi jih pogled na Zemljo vsaj malo spreobrnil, bi se družbi hitro splačalo uvesti in financirati javni program za pošiljanje milijarderjev v vesolje. Toda to vesolje nam je po desetih minutah vrnilo enakega Bransona in nespremenjenega Bezosa.

Ta je imel za ostale Zemljane zelo preprosto sporočilo: preživel sem najboljši dan v svojem življenju. Šele nato je – po zelo neposrednem namigu novinarke – dodal nekaj besed o krhkosti našega dragocenega planeta, ki ga bodo s pomočjo njegovega vesoljskega programa reševale prihodnje generacije. In sicer tako, da bodo vso težko industrijo ter druge velike onesnaževalce preselile v vesolje.

Aktualne tegobe sedanjih generacij, nad katerimi je poletel, mu niso pokvarile popolnega dneva. Zdaj, ko se je lahko s pomočjo svojega denarja še dejansko dvignil nad vse ostale Zemljane, se zagotovo ni soočil z lastno neznatnostjo ali občutil globoke povezanosti s stvarstvom. Sebi in svetu je dokazal, da za najbolj premožne niti nebo ni več ovira. Kar je doslej tudi edini dosežek zasebne vesoljske tekme.

Foto: Kristian Fagerström, Flickr