Naši in njihovi vohuni
Nedavno se je najprej na vrhu tehnokratske birokracije Evropske unije in potem še po državnih uslužbencih posameznih držav relativno potihem in brez kakšnega pompa zgodila omejitev uporabe zloglasnega družabnega omrežja TikTok. Na državniških službenih aparatih je aplikacija prepovedana, razlog pa je precej meglena, z ničimer konkretnim podprta grožnja vohunjenja. Motiv za prepovedi je očiten – po diktatu Združenih držav Amerike omejevati naraščajočo kitajsko prevlado. Logično in razumljivo.
V nasprotju z otopelostjo na naši strani severnega Atlantika je v ZDA nastal cel kraval. Politiki vseh, torej dveh barv so se združili v skorajda nevideni, bipartizanski slogi z radikalno namero: v celoti prepovedati TikTok. Njegov direktor Shou Zi Chew je moral na zagovor pred kongres, kjer se je pričakovano obrukal.
Kar so nekoč počeli Youtube, Facebook, Instagram – širša spletna socializacija, zasvojljivost in subliminalno manipulativen marketing ter masovno zbiranje uporabniških podatkov –, zdaj počne TikTok. Več, hitreje in bolje.
Med TikTokovimi uporabniki, predvsem v ZDA, je nastal hecen trend, zajebavanje boomerskega shitshowa kongresnikov in kongresnic; »Uspelo vam je, kar ni uspelo niti Putinu – združili ste obe strani dvorane!« je moral poslušati ubogi Chew. Mimogrede so ga pokitajčili (je Singapurčan), kolikor so mu z vprašanji na nivoju »Ali je komunizem slab? Odgovorite z Ja ali Ne!« sploh pustili do besede. »Se TikTok lahko poveže z domačim wi-fi omrežjem?« »Samo če uporabnik vklopi internet,« je odgovoril zmedeni direktor. Če lahko Komunistična partija kitajske dostopa do osebnih podatkov, je do svetovne dominacije le še korak! Malo je zadišalo po McCarthyjevih zaslišanjih.
Uporabniki – vseh je v ZDA več kot 150 milijonov – so naredili štalo; platforma pač ni le jako zasvojljivo kratkočasje z vsemi bolj ali manj nevidnimi usranostmi družabnih omrežij, temveč je postala nepogrešljiva poslovna aplikacija. Posel pa je glavni steber in medij njihove svobode. Prebivalstvo ZDA kakršnokoli takšno prepoved razumljivo dojema kot grožnjo svobodi govora, najsvetejši od vseh ameriških svobod. Celo pred orožjem! Zlasti so bili ogorčeni nad splošno hipokrizijo in dvojnimi merili, kakršne Zahod praviloma hrani za Južno hemisfero. Politike naj bi združili lobisti Mete in drugih primerljivih tehnoloških firm v zatonu. TikTok je prevzel štafeto, apropriira do zdaj njihov kapital. Kar so nekoč počeli Youtube, Facebook, Instagram – širša spletna socializacija, zasvojljivost in subliminalno manipulativen marketing ter masovno zbiranje uporabniških podatkov –, zdaj počne TikTok. Več, hitreje in bolje.
To izpričuje Chewov pilatovski zagovor: »Ne počnemo ničesar drugega, česar ne bi počela primerljiva tehnološka podjetja.« V tej luči bi od naših evropskih voditeljev lahko zahtevali celovit izbris vseh komercialnih socialnih omrežij s službenih aparatov. Da do podatkov TikToka dostopajo kitajske državne institucije je možnost, a za zdaj na ravni paranoidnih insinuacij. Da je na primer Facebook manipuliral in trgoval z informacijami, je dokazano.
Paranoja pred zlobnim komunističnim genijem ni neosnovana: ustvarili so ultimativno uporabniško izkušnjo, preinstagramili Instagram, telepatsko posneli v iluziji svobode živeči Zahodni um, zasejali strah v ameriški establišment, ki pač kot vsak subjekt druge sodi po sebi – ni variante, da Kitajci ne beležijo zadnje dlake na uporabnikovem jajcu. In tako dosegli, da bodo ameriški zakonodajalci poteptali največjo svetinjo svoje ustave – pravico državljanov do javne, svobodne medsebojne komunikacije. Poštekali so subtilno delovanje ideologije, ki jo je izpopolnil liberalizem: kako željo oblasti pretvoriti v posameznikovo željo. In jo reprogramirali proti oblastnim mehanizmom ZDA. Tako to namreč doživlja državljanka Združenih držav Amerike: Vsakdo gre lahko v trgovino, kupi brzostrelko in strelja otroke, meni pa hočejo vzeti TikTok.
—
Prikazna fotografja: Solen Feyissa, Unsplash
