Razglednica iz Amerike: “Jebeš Trumpa!”
Donald Trump in njegova žena Melania sta bila na testiranju za COVID19 pozitivna. Jaz jima ne želim vse dobro.
Nič sočutja nimam za belsko-suprematističnega fašističnega kretena, ki je človeški ekvivalent superprenašalca za pandemijo, katere obstoj je večkrat zanikal. Brez pomislekov je zanikal obstoj pandemije, ki je ubila več kot 200,000 ljudi v ZDA – in ni naredil ničesar, da bi ustavil njeno širjenje – ker je nesorazmerno prizadela temnopolte, domorodce in ljudi drugih barv, kot tudi invalidne osebe in starejše.
Trump ni samo zavračal nošenja maske, posmehoval se je tistim, ki so jih nosili.
To je belski suprematistični patriarhat na delu.
Trump ni samo zavračal nošenja maske, posmehoval se je tistim, ki so jih nosili. Pred zgolj nekaj dnevi je med tistim popolnim razčefukom od predsedniške debate poniževal svojega demokratskega nasprotnika Joeja Bidna, ker nosi masko.
To je toksična moškost na delu. Trump je njen hudičev zavetnik.
Pozabite na sočutje, tovariši. Fašisti ubijajo ljudi, ki jih ljubimo, hočejo pa, da sočustvujemo z njimi, ko sami začnejo trpeti zaradi prav iste stvari, s katero so ubili naše ljubljene. Oče moškega, ki ga ljubim, je maja umrl zaradi Covida19. Tudi če ne bi umrl zaradi koronavirusa nihče, ki ga imam rada, svojega sočutja ne bi tratila za Trumpa.
Sočustvujem z družinami, ki sta jih uničila Trump in njegova kazniva malomarnost.
Sočustvujem s temnopoltimi družinami, nesorazmerno prizadetimi zaradi Covida19.
Sočustvujem z družinami, zajetimi in ločenimi na meji.
Sočustvujem z družinami, ki jih je uničil s prepovedjo vstopa muslimanom v ZDA.
Zavračam biti vljudna ali prijazna. Ne dovolim, da tisti, ki ne priznavajo moje polne človeškosti, zahtevajo od mene vljudnost.
Jebeš Trumpa in njegovo fašistično sranje.
Zavračam biti vljudna ali prijazna. Ne dovolim, da tisti, ki ne priznavajo moje polne človeškosti, zahtevajo od mene vljudnost. Nujno je, da razumemo, kako so vljudnost, spodobnost, manire in podobno uporabljeni za vzdrževanje oblasti – patriarhata, belskosti in drugih oblik privilegiranosti.
Pozivanje k tihemu strinjanju je način ohranjanja oblasti.
Jaz to zavračam.
Javno prisegam, da če bodo šli nizko*, se bom spravila nanje, jebemti.
Z izvolitvijo Donalda Trumpa se je veliko resnic, ki se jih beli Američani niso zavedali – hote ali nevede –, vsililo v njihovo zavest. Nemogoče je bilo zanikati, da je rasizem gonilna sila za njegovo izvolitvijo, pa vendar so analitiki in strokovnjaki vztrajali, da za tem stoji »trpeči delavski razred« (beri: beli delavski razred) in »gospodarska zaskrbljenost«, kot da so ljudje drugih barv, prav tako iz delavskega razreda, odporni na trpljenje ali gospodarsko zaskrbljenost.
Veliko belih Američanov je izjavilo, »To ni Amerika, ki jo poznam,« ravno zato, ker so rasizem prej zanikali ali se z rasizmom niso nikoli srečali iz oči v oči, Trumpovo brezsramno izražanje rasizma in nestrpnost pa sta nekatere končno prisilila, da so videli tudi takšno Ameriko. Tisti, ki nismo beli in smo ta rasizem še predobro izkusili, to Ameriko že dolgo poznamo.
Še več: nas, ki smo rasizmu rekli rasizem in zanj nismo uporabili vrste evfemizmov, so pozvali, naj rasista ne imenujemo rasist, razlagali so nam, naj bomo vljudni, ko razpravljamo s Trumpovimi podporniki. Zavoljo enotnosti, svobodnega govora in celjenja je bila vljudnost najpomembnejša.
Obsedenost z vljudnostjo za vsako ceno včasih prihaja z obeh strani, kot takrat, ko sta demokratska kongresnica Nancy Pelosi in republikanski kongresnik Steve Scalise – oba belca – kritizirala temnopolto demokratsko kongresnico Maxine Waters, ker je spodbujala svoje podpornike, naj protestirajo zoper člane Trumpove administracije, kadarkoli jih vidijo v javnosti.
Za bele Američane, ki nimajo izkušnje rasizma, je rasizem koncept, teorija, ideja, o kateri se debatira, in ne živa realnost, ki jo moramo prenašati in preživeti. Jebeš to.
Toda za koga je vljudnost najpomembnejša? Komu služi?
Rasizem ni vljuden. Rasizem ni prijazen. In vendar je tu kup ljudi, ki vztrajajo, naj bomo vljudni, ko govorimo o Trumpu in njegovih podpornikih. Ti ljudje, ki vztrajajo pri vljudnosti, so seveda beli. Za bele Američane, ki nimajo izkušnje rasizma, je rasizem koncept, teorija, ideja, o kateri se debatira, in ne živa realnost, ki jo moramo prenašati in preživeti. Jebeš to.
Tisti, ki vztrajajo pri vljudnosti vpričo njenega popolnega nasprotja, so tisti, ki jih Trumpova nevljudnost najmanj prizadene.
Bolj jih razburja, ko pravim »Jebeš Trumpa,« kot to, kar je storil Trump, da so se končala in uničila nešteta življenja. Naj nas pozivajo k vljudnosti do rasistov ali k prijaznosti do patriarhata, cilj je enak: ohranjati moč rasista, ohranjati moč patriarhata.
Pomenljivo je, da se v dobi Trumpa – moškega, ki je torpediral idejo o vljudnosti, moškega, ki ga je več kot dvajset žensk prepričljivo obtožilo spolnega napada in nadlegovanja – od mene ali katerekoli ženske še vedno pričakuje, naj bom vljudna in zadržana.
Trump se je hvalisal, da lahko zaradi svojega zvezdništva »grabi [ženske] za pičko«. Ko je opisoval ženske, bodisi novinarke, politične nasprotnice ali televizijske voditeljice, je uporabljal vrsto žaljivk.
V dobi belskega suprematističnega patriarhata aka Trumpa je profanost esencialno orodje za motenje patriarhata in njegovih pravil. Je verbalna ustreznica državljanske nepokorščine. Januarja sem pred Belo hišo kot dejanje državljanske nepokorščine zoper njenega stanovalca posnela tole:
Pravim »Jebeš Trumpa«, ker je profanost pomembno orodje pri upiranju, neuboganju in motenju patriarhata in njegovih pravil. Ne borimo se na enakovrednem bojišču. Šok in užaljenost, ki ju povzroči profanost, sta nujna in pomembna. Zagotovo sta Trumpova mizoginija in nasilje, ki ga ta prizadeja našim telesom, bolj žaljiva kot besede.
Kako bi bil videti svet, če bi energijo, porabljeno za nadziranje jezika, še posebej jezika žensk, porabili za nadzor povsem realne škode, ki jo povzroča patriarhalno nasilje?
Sem Mona Eltahawy in to je izpoved moje vere: Jebeš patriarhat.
V svoji zadnji knjigi Sedem nujnih grehov za ženske in dekleta (The Seven Necessary Sins for Women and Girls; 2019) imam poglavje o pomembnosti profanosti kot feminističnega orožja. Vsak dogodek, na katerem sem govorila v prejšnjem času, ko smo bili vsi še v isti dvorani, in zdaj na webinarjih, ko se pogovarjamo prek Zooma ali Crowdcasta, začnem tako:
Sem Mona Eltahawy in to je izpoved moje vere: Jebeš patriarhat.
Lahko bi rekla, »Razdejajmo patriarhat.« Ali »Razbijmo patriarhat.« Ali uporabila veliko število glagolov, ki označujejo nujnost, toda ne bom. Sem pisateljica in razumem, kako jezik deluje. Razumem, kako se občinstvo – in bralstvo – odzove na jezik, ki ga uporabljam. Popolnoma se zavedam, kaj počnem. In pravim »Jebeš patriarhat«, ker sem ženska, ženska temne polti in muslimanskega porekla. In naj bom jebeno prekleta, če bom kadarkoli dovolila, da me ovirajo vaše zahteve po vljudnosti in spodobnosti, še posebej danes.
Da bi nas patriarhat socializiral v ubogljivost, namenjeno ohranjanju oblasti nad nami, nas prisili, da pogoltnemo svojo jezo in izdavimo sočutje do njegovih hudičev, četudi ti hudiči plešejo po ritmu naše bolečine, ko so deležni najboljše skrbi, ki jih brani pred hudim. Trump bo dobil medicinsko oskrbo, ki je milijonom Američanom nedostopna. Ne bo izgubil službe in ne bodo ga izselili iz njegovega doma. Ne bomo ga videli sedeti na invalidskem vozičku, zapuščenega na uličnem vogalu v dežju. Ne bo obupoval zaradi vprašanja, kako naj nahrani družino. Ne bo strmel prek mize v svoje otroke, vedoč, da ne more pričarati jutrišnje večerje. Niti se ne bo spraševal, ali naj pokliče rešilca, če začne težko dihati, ali naj vzdrži doma, ker bo zaradi računa za rešilca bankrotiral. Ne bo strmel s svoje postelje v temo in umrl sam.
Trumpu ne želim vse dobro. Jebeš Donalda Trumpa.
—
*Aluzija na »When they go low, we go high«, rek, ki ga je uporabljala Michelle Obama.
Iz angleščine prevedel: Rok Plavčak
Prikazna fotografija: Rémy Ngamije
Na avtoričin novičnik “Feminist Giant” se lahko naročite TUKAJ in avtorico tudi podprete.
