Odgovornost vlade pred odhodom

PLAC je ponovno na udaru. Obiskovalci tega avtonomnega prostora za ljubljanskim Bežigradom smo zadnje čase priča vse pogostejšim vpadom policije, oblastna represija nad uporabniki PLAC-a pa se vse bolj krepi. Na začetku tedna je številne uporabnike Participativne Ljubljanske Avtonomne Cone doletelo novo neprijetno presenečenje. Mnogi aktivisti, ki so septembra 2022 sodelovali pri zasedbi prostorov, so po več kot treh letih od dogodka prejeli vabilo na glavno obravnavo na sodišču zaradi motenja tuje posesti. Spričo stopnjevanja pritiska na avtonomno skupnost je PLAC v sredo, 25. februarja, sklical tiskovno konferenco, na kateri je javnosti predočil težko stanje, s katerim se kolektiv sooča, in opozoril na pričakovani pogrom, ki se pripravlja nad njimi.

Zgodovina PLAC-a pravzaprav sega v 19. januar 2021. Na ta dan je Mestna občina Ljubljana v sodelovanju z varnostno službo Valina izvedla okruten napad na Avtonomno tovarno Rog in nasilno pregnala njene uporabnike. Petnajst let po skvoterski zasedbi zapuščene tovarne koles na Trubarjevi ulici je bil stari Rog dokončno uničen, na njegovem mestu pa je zrasel Center Rog, danes eden najbolj izstopajočih simbolov gentrificirane Ljubljane. Ob odprtju novih prostorov se je župan Zoran Janković celo brez sramu pohvalil, da so cene nepremičnin na Trubarjevi ulici po zaslugi nove investicije verjetno poskočile vsaj za polovico.

Pozivam vladne stranke, naj, preden zastavijo nove predvolilne zaveze, izpolnijo stare obljube. Naj pred nasilnimi udarci t. i. pravne države, ki se znova postavlja brezkompromisno v bran kapitalistični lastnini, ubranijo enega od pomembnih prostorov srečevanj in delovanja civilne družbe.

Po padcu Roga so kolektivi in posamezniki kmalu začeli iskati nove prostore, ki bi lahko nadomestili uničeno tovarno. Leto in pol po nasilnem izgonu so predvsem mlajši aktivisti prišli na idejo, da bi naselili bivšo menzo propadlega Cestnega podjetja Ljubljana, ki je bila v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane pod imenom »slaba banka«. Ureditev in naselitev zapuščene stavbe, ki je propadala na zemljišču za Linhartovo cesto, je predstavljala pomembno pridobitev za alternativna gibanja in kolektive, ki poskušajo s svojim delovanjem presegati kapitalistične okvire sedanje družbe.

Ob ustanovitvi avtonomne cone je aktivistom veselje že isti dan zagrenila policija, ki je udeležence in naključne obiskovalce identificirala in popisala. Med približno 45 posamezniki so bili med drugim popisani tudi novinarji in številni mladoletniki. Nova liberalna vlada, ki je prisegla komaj nekaj mesecev pred tem, je žrtvam policijske represije sprva vsaj navidez stopila v bran. Premier Robert Golob je placovcem prek aplikacije Instagram celo poslal zasebno sporočilo, bogato okrašeno s prikupnimi emojiji, v katerem je mladim aktivistom izrazil svoje »simpatije«, a hkrati nemočno poudaril, da tudi sam ni nad zakoni.

Predsednik vlade je takrat očitno pozabil, da pristojnost vladnih resorjev ni zgolj izvrševanje zakonov, temveč tudi vlaganje novih. Že pred volitvami so vse sedanje koalicijske stranke v predvolilni kampanji na vprašanje Glasu ljudstva odgovorile, da bodo avtonomne prostore zaščitile ter celo podpirale vzpostavljanje novih. Tudi v primeru, če sedanja pravna ureditev takšno zaščito onemogoča, bi morala biti naloga koalicije nedvomno sprejem nove zakonodaje, ki bi uresničevala njene lastne predvolilne obljube in politične zaveze.

Spričo policijske represije sta PLAC tedaj obiskala tudi vladna poslanca Levice, Nataša Sukić in Miha Kordiš, ki sta izrazila podporo aktivistični mladini. Vodja stranke in minister Luka Mesec je ob tem napovedal iskanje rešitev za težave, v katerih se je znašlo več deset posameznikov, ki jih je slaba banka želela tožiti na sodišču. Mesec je PLAC-u predstavil tudi scenarij, po katerem bi vlada zemljišče prenesla s slabe banke na Stanovanjski sklad in ga nato za simbolično najemnino zaupala PLAC-u v nadaljnjo rabo. Kljub vsem napovedim in obljubam pa se nič od tega ni uresničilo. S koncem leta 2022 se je iztekla tudi življenjska doba slabe banke, njeno premoženje pa je bilo preneseno na Slovenski državni holding (SDH). Koalicijski predstavniki so se pozneje pričeli izgovarjati, da imajo glede PLAC-a žal zvezane roke, a so vseeno največkrat pozabili omeniti, da je kot skupščina državnega holdinga imenovana ravno slovenska vlada, ki lahko tako neposredno odloča o ključnih zadevah pri upravljanju državnih naložb. Toda po besedah placovcev na tiskovni konferenci je vodja vladne Levice celo pretrgal stike z njimi ter se izogibal pogovorom z aktivisti. Sodišča so brez zavor pričela mleti dalje, vsi nadaljnji poskusi iskanja rešitve pa so bili zaman.

Aktivisti s PLAC-a so zaman čakali na sporočilo molčečega Roberta Goloba, v tla se je udrl tudi Luka Mesec in celo Nataša Sukić, ki med poslanci Levice na Facebooku velja za najdejavnejšo kronistko aktualnega dogajanja, o dogajanju na Linhartovi na svojem profilu ni zapisala ničesar.

Kljub vsem negotovostim in grožnji uničenja, ki že več kot tri leta visi nad PLAC-om kot Damoklejev meč, so aktivisti v tem času znatno obogatili avtonomni politični in kulturni prostor, ki se zoperstavlja neoliberalnemu in potrošniškemu ustroju glavnega mesta. Uporabniki PLAC-a so iz razpadajočega objekta uspeli ustvariti odprt javni prostor, ki ponuja možnosti alternativnega političnega udejstvovanja različnim skupinam in posameznikom. PLAC organizira najrazličnejše aktivnosti: predavanja, bralne krožke, koncerte, filmske večere, performanse, simpozije ter omogoča tudi športno udejstvovanje. Svoj prostor pa v prvi vrsti nudi tistim, ki si ga drugje ne morejo privoščiti. Med drugim PLAC od leta 2023 naprej gosti tudi letnike predavanj Inštituta za delavske študije (IDŠ), katerega član je tudi avtor teh vrstic. Vodenje kolektiva na Linhartovi 43 temelji na skupnem odločanju in neposredni participaciji, razprave o ključnih vprašanjih pa potekajo na skupščinah. Zgledne odnose PLAC neguje tudi z lokalno soseščino, kjer je večkrat organiziral različne čistilne akcije.

In vendar imajo oblastne strukture s PLAC-om povsem drugačne načrte. Za območje ob Stolpniški ulici, kjer se nahaja PLAC, občina namreč pripravlja prostorski načrt, ki predvideva gradnjo nove stanovanjske soseske. Eno izmed različic so predstavili tudi arhitekti, ki jih je angažirala civilnodružbena pobuda Kaj bomo s Stolpniško? Slednja je predlagala integracijo avtonomnega prostora v novo sosesko kot enega izmed njenih družbeno-kulturnih stičišč. Žal je bila, pričakovano, kot najustreznejše izhodišče za pripravo prostorskega načrta izbrana rešitev, ki PLAC-a kakopak ne vključuje. Ker projekt v sodelovanju z občino vodi profitno naravnani Slovenski državni holding (SDH), lahko sklepamo, da obstanka avtonomne cone tudi slednji nikakor ni predvidel, spričo tržne usmerjenosti državnega holdinga pa bi bila tudi socialna dostopnost stanovanj v novi soseski močno vprašljiva.

Preberite tudi: Matija Pušnik: Razkroj urbanega prostora.

Na tiskovno konferenco avtonomne cone so bili po besedah govorcev poleg novinarjev povabljeni tudi predstavniki politike. Razen Mihe Kordiša se vabilu ni odzval nihče. Aktivisti s PLAC-a so zaman čakali na sporočilo molčečega Roberta Goloba, v tla se je udrl tudi Luka Mesec in celo Nataša Sukić, ki med poslanci Levice na Facebooku velja za najdejavnejšo kronistko aktualnega dogajanja, o dogajanju na Linhartovi na svojem profilu ni zapisala ničesar.

Uničenje PLAC-a morda res ni intimna želja naštetih politikov, a s svojo ignoranco in popuščanjem oblastnim strukturam tlakujejo pot v novo urbano katastrofo. Slovenski državni holding in Mestna občina Ljubljana s tihim privoljenjem aktualne vlade potihem počneta to, kar si prizadeva desnica z zmago na prihajajočih volitvah narediti s glasnim pompom in kravalom – nasilno izganjati avtonomne skupnosti z osvobojenih ozemelj, ki v kapitalističnem mestu še naprej vztrajajo in se borijo proti nadaljnji gentrifikaciji prestolnice in družbenemu enoumju.

Ker se avtonomna skupnost nikakor ne more zanesti na samodejno izpolnjevanje obljub in pomoč vladajoče politike, so aktivisti PLAC-a v iztekajočih se dneh pred volitvami postavljeni pred težko nalogo: v zavezništvu s progresivnimi gibanji in naprednimi mediji ter z izvajanjem ostrega pritiska od spodaj moramo vladno koalicijo vsi skupaj še zadnjič poklicati na odgovornost.

Z morebitnim prihodom novih oblasti lahko namreč pričakujemo zgolj še srditejši pogrom nad avtonomnimi prostori, s PLAC-om na čelu. Politična dolžnost strank odhajajoče vladne koalicije je, da pred slovesom prevzamejo odgovornost.

Zato pozivam vladne stranke, naj, preden zastavijo nove predvolilne zaveze, izpolnijo stare obljube. Naj pred nasilnimi udarci t. i. pravne države, ki se znova postavlja brezkompromisno v bran kapitalistični lastnini, ubranijo enega od pomembnih prostorov srečevanj in delovanja civilne družbe.

Političnemu izmikanju vladnih predstavnikov navkljub ostaja jasno, da škarje in platno v tem trenutku ne drži v svojih rokah nihče drug kot tisti, ki so podporo obljubili, pa nanjo pozabili.

Z morebitnim prihodom novih oblasti lahko namreč pričakujemo zgolj še srditejši pogrom nad avtonomnimi prostori, s PLAC-om na čelu. Politična dolžnost strank odhajajoče vladne koalicije je, da pred slovesom prevzamejo odgovornost. Zdaj je pravi in zadnji čas.

—