Diplomatski stisk krvavih rok

Diplomatski stisk krvavih rok

Petletna Hind Radžab je bila le ena od več kot 20000 otrok, ki jih je v Gazi umorila izraelska vojska. Branje seznama imen 11. oktobra lani v Ljubljani je trajalo ves dan in vso noč. Na seznamu ni bilo ne pogrešanih ne tistih, ki so umrli zaradi umetno ustvarjenega pomanjkanja, sicer ozdravljivih bolezni ali za posledicami poškodb. Še junijsko posebno poročilo za Združene narode, običajno nadvse suhoparen in zadržan žanr, že v naslovu jasno izpostavi, da Izrael »namerno jemlje za tarčo palestinske otroke«, in pozneje, da je delež ubitih in ranjenih otrok v Gazi »brez primere v konfliktih moderne dobe na vsem svetu«. Genocid v Gazi traja že skoraj tri leta. Vzporedno se na Zahodnem bregu krepi nasilje z uradno izraelsko vojsko podprtih nezakonitih naselnikov do palestinskih prebivalk in prebivalcev. Vzporedno Izrael ruši libanonske vasi.

Začetek avgusta je Gospodarska zbornica Slovenije vzpostavila točko VEM za dvojno rabo. Dvojna raba kot koncept zabrisuje meje med civilnimi in vojaškimi tehnologijami, materiali, tudi na področju znanstvenega raziskovanja. Informacijo o tej platformi je med svojimi zaposlenimi zelo hitro razširila tudi Univerza v Ljubljani. To je seveda trend v pospešeno militarizirajoči se EU, v zabrisovanju meja med civilno in (d)vojno rabo pa posebej blestijo prav izraelske raziskovalne institucije, ki so na podlagi priključitvenega sporazuma med EU in Izraelom polno vključene tudi v evropske izmenjave. Medtem pa Izrael v Gazi kot »predmete za dvojno rabo« reklasificira osnovne potrebščine, kot je otroška hrana, da jim lahko prepreči vstop.

Konec avgusta je Slovenija blokirala sprejetje skupne izjave EU, v kateri bi EU končno zavzela trdnejše stališče o izraelskih nelegalnih naselbinah na Zahodnem bregu. Konkretno, izjava bi obsodila razpis izraelske države za gradnjo novih domov v načrtovani nezakoniti naselbini E1, katere lokacija je izbrana tako, da bi povsem presekala povezavo med severnim in južnim delom Zahodnega brega. Cilj je jasno opisal minister Bezalel Smotrič: »pokopati« možnost oziroma samo idejo palestinske države.

Tretjega septembra je vlada napovedala nov dogovor z Izraelom: program o sodelovanju na področju izobraževanja, znanosti, kulture, mladih in športa za obdobje 2026-2030. Besedilo programa je že potrjeno, a javnosti še neznano. V pospešeno normaliziranje sodelovanja z državo, ki izvaja genocid, torej normaliziranje genocida, bodo najprej potisnjeni mladi in tisti, ki se z njimi ukvarjajo.

Jutri, v sredo, 9. septembra, Izrael v Ljubljani odpira veleposlaništvo – »zelo pomembno politično sporočilo tudi javnosti o volji in nameri za ustvarjanje mostu med državama in narodoma«, kot je to opisala izraelska veleposlanica Ruth Cohen-Dar. Lokacija, po dostopnih informacijah, ne bi mogla biti bolj povedno izbrana: prostori veleposlaništva bodo na isti ulici kot Ministrstvo za obrambo RS in Gospodarska zbornica Slovenije, v stavbi, ki si jo bo delilo z nekaterimi uradi obrambnega ministrstva.

Lokacija izraelskega veleposlaništva ne bi mogla biti bolj povedno izbrana: prostori veleposlaništva bodo na isti ulici kot Ministrstvo za obrambo RS in Gospodarska zbornica Slovenije, v stavbi, ki si jo bo delilo z nekaterimi uradi obrambnega ministrstva.

Vzporedno bo istega dne potekal Slovensko-izraelski poslovni forum v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, delo in šport, Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve ter Javno agencijo Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije (SPIRIT). Tako bodo imela slovenska podjetja odlično priložnost, da se zapletejo v sokrivdo za financiranje apartheida in genocida, morda pa tudi za neposredno delovanje v nezakonitih naselbinah. Forum bo odprt samo za akreditirano poslovno javnost in predstavnike državnih institucij, za medije pa zaprt.

Ob tej priložnosti bo v sredo in četrtek, 9. in 10. septembra, na uradnem obisku v Sloveniji izraelski zunanji minister Gideon Saar, ki bo šel med drugim sestankovat tudi v parlament. Če lahko Cohen-Dar vidimo kot aparatčika sistema (opravičujem se ji, ker ne poznam ženske oblike besede »aparatčik«), je Saar eden od ministrov vlade, ki izvaja genocid v Gazi, zločine nad prebivalstvom Zahodnega brega, pa tudi zločine nad civilnim prebivalstvom drugih držav (Libanon, Iran).

Preberite tudi: Katja Zakrajšek: Kompleksno je, pravijo, kar pomeni: ne imenujte zločina

Po tem, ko je bila prejšnja vlada RS vsaj na deklarativni ravni večinoma kritična do izraelskih zločinov na Zahodnem bregu in v Gazi in je izražala podporo Palestini, ki jo je tudi uradno priznala (s čimer se je Slovenija pridružila večini držav članic ZN), smo zdaj dobili vlado, ki po vsem videzu Izraelu plačuje neuradno volilno uslugo s tem, da kar drvi v sodelovanje z njim na vseh področjih – v času, ko ta še vedno izvaja genocid.

Prejšnja vlada je bila upravičeno tarča kritik; v dejanjih je bila mlačna, saj ni zmogla niti popolnega vojaškega embarga, njeno zadnje dejanje v Varnostnem svetu ZN pa je bilo, da je kljub pozivom civilne družbe odrekla podporo uporabi ključnega mehanizma Združeni za mir in namesto tega podprla Trumpov zločinski izmislek z imenom »Odbor za mir« (Board of Peace), v katerem ni nikogar iz Palestine, pač pa so v njem ob dobitniku mirovne nagrade FIFA tudi ljudje s tako obetavnimi referencami kot Tony Blair, imenovan tudi »klavec Bagdada« (Butcher of Baghdad). A zdajšnja je Slovenijo potisnila na polje normalizacije sodelovanja z izvajalci genocida – in celo navijanja za njihove zločine.

Bodoča stavba izraelskega veleposlaništva je tako še pred odprtjem (a že zastražena) postala materialen opomnik soudeleženosti Republike Slovenije v genocidu nad palestinskim ljudstvom. Gotovo je s tem postala tudi nova lokacija za proteste. Prvi je napovedan za sredo, 9. 9., ob 18.00. Že pred tem pa se je na vogalu Dimičeve ulice pojavila »poprava« reklamnega plakata, na kateri se novo besedilo glasi: »Vsak otrok si zasluži mir, ne genocida!« Gotovo ga bo veleposlanica označila za »delo skrajnežev«, premier pa za delo »podpornikov Hamasa«.

Vpričo tako grobe realnosti, kot je genocid, pa simbolne intervencije niso dovolj. Po petletnici, ki so jo med poskusom evakuacije, ki jo je ukazala izraelska vojska, vojaki te iste vojske prerešetali s 333 streli, nato pa umorili še palestinske reševalce, ki so tja prišli z vednostjo in dovoljenjem vojske, je med drugim imenovana Fundacija Hind Radžab. To je organizacija, ki se bori proti sistematični nekaznovanosti za izraelske vojne zločine in zločine proti človeštvu tako, da zbira dokaze o njih in na podlagi univerzalne jurisdikcije sproža pravne postopke v državah, kjer se trenutno mudijo njihovi domnevni storilci. Proti Gideonu Saaru, izraelskemu zunanjemu ministru, ki ga je naša vlada povabila na državniški obisk, je že lani sprožila postopek v Združenem kraljestvu, in sicer zaradi napada na bolnišnico Kamal Adwan v Gazi, zaradi zaprtja in mučenja njenega direktorja dr. Husama Abu Safije, sistematičnega uničenja velikih delov Gaze za ustvarjanje »tamponske cone« in napadov na infrastrukturo, neogibno potrebno za preživetje civilnega prebivalstva. V ponedeljek, 7. septembra, je Fundacija Hind Radžab podobno obtožnico proti njemu vložila tudi v Sloveniji. S tem je pred slovenskim tožilstvom in policijo izziv: ali bosta ob Saarovem obisku ubogala vlado – ali sledila pravu in ministra aretirala?

Ali bosta ob Saarovem obisku slovensko tožilstvo in policija ubogala vlado – ali sledila pravu in ministra aretirala?

Vlade marsikatere druge domnevno demokratične zahodne države namesto preprečevanja in kaznovanja genocida in drugih najtežjih zločinov proti človeštvu svoje sodne in represivne aparate zlorabljajo za zatiranje nasprotovanja tem zločinom. Utemeljeno lahko pričakujemo, da to prihaja tudi pri nas – s podporo izraelskega know-howa in tehnologij za nadzorovanje in obvladovanje civilnega prebivalstva, kot je Pegasus, vohunski softver za mobilne naprave, ki je že v uporabi širom sveta od ZDA do Srbije.

Medtem v razrušeni in na vse manjši prostorček zrinjeni Gazi Izrael vsak dan pobija nove Hind Radžab, nove Fatime Hasune, nove Rifate Alarirje; medtem izraelski bagri globinsko prekopavajo ruševine Gaze, premešane s človeškimi ostanki desettisočev Palestink in Palestincev, in iz njih gradijo novo obrambno arhitekturo okupirane krajine; medtem Izrael še naprej sodi otrokom pred vojaškimi sodišči, v svojih zaporih brutalno muči ničesar obtožene Husame Abu Safije in na vse načine, tudi spolno zlorablja odrasle in otroke; medtem uvaja smrtno kazen samo za Palestince in načrtuje ogled obešenj kot družinsko razvedrilo; medtem so si domačo vas mojega prijatelja na Zahodnem bregu začeli ogledovati nelegalni izraelski naselniki kot naslednjo tarčo svojega opustošenja.

In medtem je slovenska RTV, ki je sicer znala teden nakbe spomladi pospremiti z odlično serijo palestinskih filmov, v tej novi politični realnosti tik pred prihodom vojnih zločinov obtoženega izraelskega ministra in odprtjem izraelskega veleposlaništva predvajala debato o – antisemitizmu v Sloveniji.

—

Naslovna ilustracija: VRIČKE.