VIŠNJA MALINIĆ Pravazaprav list, odpadel z družinskega drevesa, prihaja iz razrušenega mesta, mesta solidarnosti, iz babičine marmelade in dedkove noge, preden so jo zdravniki odrezali, iz sosedovega fićkota, polnih tržnic, parka pred blokom, z lipami, ki so še tam od šestdesetih, iz države, ki dvakrat ne obstaja več, ta tretjič pa je bila zapuščena. Prihaja iz smeha mame in njenih sester, ter izpod brkov in rok očeta. Koraka v smer puščave in po poti seje semena.