• English
  • Hrvatski

»V naših časih smo si izmišljevali, da moramo na stranišče, če smo hoteli na čik,« se je pred nekaj dnevi spominjala nekdanja sošolka, ki je med tem postala učiteljica v osnovni šoli. »Danes pa gredo na Instagram«.

To minuli teden ni bila edina primerjava med tobakom in družabnimi omrežji. Med ponedeljkovim šesturnim izpadom Facebooka, Whatsappa in Instagrama (vsi so v lasti Facebooka) so se na drugih družabnih omrežjih privoščljivo spraševali, kako hitro bo njihove uporabnike zagrabila abstinenčna kriza, primerljiva z nikotinsko. Še bolj neposredno pa je bilo torkovo pričanje nekdanje zaposlene pri Facebooku Frances Haugen pred ameriško senatno komisijo.

V primerjavi s Facebookom je tobačna industrija skoraj nedolžna.

Podatkovna znanstvenica je delala v enoti za »družbeno integriteto«, kjer so med drugim določali, kako naj se njihovi algoritmi odzivajo na različne aktualne in politične teme: katere vsebine naj prikazujejo uporabnikom, kakšne objave bodo deležne več pozornosti in kakšno obnašanje bodo spodbujali.

Senatorjem je zelo jasno in nazorno razložila, kako so pri Facebooku namenoma prilagajali algoritme, da bi povečali število uporabnikov in spodbujali njihov angažma – jih motivirali, da delijo in komentirajo čim več objav ter na platformi preživijo kar največ časa. Pri tem so ugotovili, da uporabnike daleč najbolj »angažirajo« negativna čustva, ogorčenje in politične ter kulturne delitve. Vse to je pomenilo več klikov, več minut na platformi in več denarja za Facebook, je povedala Haugen.

O vsebini je odločala metrika, toda tudi odločitev za metriko je vsebinska odločitev, je bila jasna Haugen. Če so imele dezinformacije in propaganda boljše številke kot preverjene vsebine in informacije, je omrežje promoviralo problematične objave. Če so imele idealizirane fotografije na instagramu več odziva kot bolj realistične, so algoritmi uporabnikom prikazovali izkrivljeno podobo sveta. Takšne vsebine so bile dobre za družbeni omrežji, a slabe za družbo. Promoviranje idealiziranih fotografij na Instagramu je povzročilo številne duševne težave in negativno samopodobo med otroki in najstniki. Širjenje dezinformacij in zarotniškega mišljenja pa je poglabljalo politični razdor, spodkopavalo zaupanje v javne in strokovne institucije ter podpihovalo proticepilska čustva med epidemijo covida-19.

Kritiki so na takšne negativne vplive opozarjali že dolgo, toda Haugen je s številnimi internimi dokumenti pokazala, da so se problema zavedali tudi pri Facebooku. Več kot samo zavedali, saj so raziskovanju in analizi uporabniških navad namenjali zelo veliko pozornosti. Le uporabili so jih drugače, kot bi si želeli njihovi hišni znanstveniki. Namesto da bi se potrudili zmanjšati škodo, je vodstvo spregledalo vsa opozorila in programerje še naprej spodbujalo, naj s prilagajanjem algoritmov poskrbijo za še večji uporabniški angažma. Tudi če je njihova platforma zato postajala vse bolj zasvojljiva, družba vse bolj razklana in mladostniki vse bolj depresivni.

Pričanje Frances Haugen je zelo spominjalo na dogajanje, ki so ga pred skoraj dvajsetimi leti prikazali ustvarjalci filma The Insider (1999). V enem izmed najbolj znanih filmov o »žvižgačih« je v vlogi glavnega lika nastopil Jeffrey Wigand, nekdanji vodilni znanstvenik v velikem tobačnem podjetju B&W. Ta je v znani ameriški informativni oddaji 60 Minutes razkril, da je vodstvo B&W zavestno odločilo za uporabo dodatkov, s katerimi so povečevali moč nikotina, čeprav so jih njihovi raziskovalci opozarjali na posledice: močnejšo zasvojenost in pogostejše bolezni med kadilci (prav v tej televizijski oddaji je v nedeljo prvič javno spregovorila tudi Haugen). Zaradi prikrivanja dokazov o škodljivosti kajenja pa je morala tobačna industrija leta 1998 skleniti več kot 200 milijard dolarjev vredno poravnavo in sprejeti številne omejitve glede trženja in prodajanja tobačnih izdelkov.

Toda v primerjavi s Facebookom je tobačna industrija skoraj nedolžna.

Po podatkih revije Lancet je bilo leta 2019 po celem svetu nekaj več kot milijarda kadilcev, medtem ko se število uporabnikov Facebooka približuje trem milijardam in se bo še povečevalo. S cigaretami ni bilo mogoče oblikovati javnega mnenja, vplivati na rezultate volitev ali napadati političnih nasprotnikov. Tobačni izdelki ne zbirajo osebnih podatkov in ne poslabšujejo splošne informiranosti državljanov. Negativnim posledicam kajenja pa se je bilo mogoče razmeroma preprosto izogniti z nekajenjem, kar za podatkovno ekonomijo ne velja, saj je prežela vse plasti sodobnega življenja.

Brez digitalnih posrednikov se skoraj ni več mogoče spoznavati, družiti, se izobraževati in opravljati poklica, prav tako so masovni podatki ključni za sedanje tehnokratsko vodenje gospodarstva in družbe. Zato zakonodajalci Facebooku in drugim ponudnikom digitalnega dima skoraj zagotovo ne bodo naložili milijardnih odškodnin, prepovedali prodajo in oglaševanje mladoletnikom ter omejili njihovega poslovanja, kot so ravnali pri »velikem tobaku«. Ne glede na vse negativne posledice in škodljive poslovne prakse, ki jih je razkrila Haugen.

Ko te bodo učenci naslednjič vprašali, če gredo lahko med poukom na Instagram, jih raje povabi na čik, sem skoraj predlagal učiteljici. Po vsem, kar že danes vemo o elektronskih družabnih omrežjih, se zdijo cigarete precej manjše zlo.

Foto