Razglednica z morja: Odpoved menedžerke gospodinjstva

Tovariš aktivist mi je nedavno z navdušenjem razlagal, kako so v njihovi organizaciji, ki organizira predvsem delavke, zagrizli v razumevanje in reševanje bremen reproduktivnega dela. Identificirali so različne razbremenilne storitve, saj ne le, da so delavke poročale o vedno večjih obremenitvah na uradnih šihtih, izpostavljale so, da norme domačih neplačanih služb niso prav nič manj izčrpujoče. Te ženske so večinoma edine kuharice v gospodinjstvu, obenem pa delajo večizmensko in so pogosto popoldne in zvečer, ko so otroci doma, v službi. Zato so skozi pogovore kot najpomembnejšo razbremenilno storitev, h kateri so se dalavke ves čas vračale, v organizaciji izpostavili vzpostavitev dostopnih kakovostnih menz. Sama kuham manjkrat kot partner, izmensko ne delam in mi zato ta storitev, ki bi tem delavkam nedvomno pomagala in bi jo bilo nujno vpeljati, ni najpomembnejša. Skupno hranjenje za domačo mizo razumem kot enega najpomembnejših družinskih ritualov in upam, da mi pri tem privilegiju ne bo nikoli treba sklepati kompromisov. Vsekakor pa se moram dnevno soočati s številnimi drugimi gospodinjskimi opravili, ki so nadležna in predvsem mučno ponavljajoča. Žehta in vse z njo povezano mi je zagotovo med najbolj groznimi. S prihodom otrok je naraslo število oseb, ki potrebujemo čista oblačila, otroka rasteta in zato se tudi površina oblek, ki polnijo stroj, ves čas povečuje. Pobiranje oblačil po stanovanju, zaganjanje stroja, obešanje in zlaganje perila, s pomembno opombo, da se likanja nikoli ne pritaknem, me vsak dan prestavi v Bill Murrayovo vlogo iz filma Groudhog day. Če sem v samskem obdobju oprala en stroj na teden, danes perem skoraj vsak dan, kdaj celo večkrat. Ko delam od doma, se teh najbolj tečnih opravil, kot je spopadanje s perilom, praznjenje pomivalca in odnašanje smeti, lotevam kar med službenimi klici. Ob tem se niti ne zavem, da sem postala podoba iz članka, ki nam ga je v študij in predvsem v poduk na faksu dala profesorica Maca Jogan. Točnega naslova se ne spomnim več, živo pa vidim ilustracijo, ki prikazuje slovensko znanstvenico s knjigo v eni in kuhalnico v drugi roki.

Nujno je, da v zavračanju dela vztrajate tako dolgo, da vloga menedžerke gospodinjstva postane vidna.

Skoraj 10 let materinstva in zakonskega življenja mi je prineslo številne uvide. Takšne, ki sem jih prebirala v feministični literaturi, a zares dojela šele s pospešenim nalaganjem gospodinjskih nalog v nedavnem obdobju, in takšne, ki jih v knjigah nisem nikoli srečala, sem jih pa začela prepoznavati pri sebi in v okolju ter reflektirati z drugimi ženskami, z in brez otrok. Tako v potrošništvu kot v teoriji reproduktivnega dela se je uveljavil izraz nevidnost. Nevidna potrošnja je tista, ki se dogaja izven našega vedenja: to so recimo provizije bank, ki se nam jih prav po tiho vsakomesečno zaračunavajo in trajniki za redne manjše stroške. Z izrazom nevidno delo pa označujemo vse nujno in neplačano gospodinjsko delo. Nevidno je v izračunih družbenega bruto proizvoda, prepogostokrat pa je nevidno tudi tistim družinskim članom, ki sadove tega dela neposredno uživajo.

Čeprav ob besedi reproduktivno delo največkrat pomislimo na žensko v vlogi kuharice, čistilke, mame, negovalke … pa po moji oceni to ni najbolj pomembno nevidno delo gospodinj, ki od nas zahteva ure in ure časovnega vložka mesečno. Bom razložila. Verjetno še vedno živim znotraj še precej premajhnega balončka, kjer partnerji po službi ne popokajo svojih riti na kavč, kjer čakajo kosilo, ampak svoje potomce redno pobirajo v šolah in vrtcih, so z njimi pogosto na igrišču, se odpravijo po najnujneših nakupih in se vsaj občasno udeležijo tudi roditeljskih sestankov. Številni znanci in prijatelji na oko opravijo vsaj kakih 40 %, nekateri celo 50 % tovrstnih družinskih nalog. O čem torej pišem, kaj sploh še nergam, kaj je torej sploh moj problem? Ja, to, da še vedno ni naslovljen temeljni problem reproduktivnega dela: upravljanje gospodinjstev. V slovenščini imamo za to šibek izraz – gospodinjiti bodisi asociira na servisiranje gospode ali pa na gospodinjo, ki skrbi, da je doma vse tako kot se šika. V angleščini je izraz »home economics« kot ekonomija doma sicer tudi malce čuden, preveč kapitalistično naravnan, vseeno pa je asociativno bliže temu, kar bi bilo treba problematizirati, saj v sebi vsaj posredno nosi pomen načrtovanja, upravljanja. 

In tukaj se skriva srž najbolj nevidnega od vseh nevidnih reproduktivnih del. Poskusite vprašati v večini gospodinjstev, lahko so heterospolna ali istospolona, brez ali z otroki – strateško načrtovanje gospodinjstva praviloma večinsko pade samo na eno osebo. V hetero gospodinjstvih so to v glavnem ženske. Tudi če gre oče po otroka na sošolčev rojstni dan, informacije o tem, kdaj je rojstni dan, kaj prinesti za darilo, koga poklicati, če se na poti zgubiš … hranijo mame. Moški skuha kosilo, ampak pogosto ob tem prosi za navodilo, kaj naj skuha, mogoče ravno zatem, ko se je iz trgovine vrnil s partneričinim nakupovalnim listkom. Kaj sporočajo vrtčevski in šolski obvestilniki, do kdaj je rok za oddajo povzetka domačega branja, opominjanje na bližajoč rojstni dan tašče, na naročanje nove vrečke za sesalec ali podaljševanje osebne, ki se bo iztekla, poslušanje nenehno istih vprašanj tipa »Kje so moje hlače«, lociranje izgubljenih hlač, dajanje navodil, kaj vse je treba pospraviti po stanovanju. Seznam gospodinjskih nalog je neskončnen in se predvsem nenehno dopolnjuje. In ko vprašam ženske, kdo te naloge identificira in upravlja, bo odgovor skoraj vedno enak – one same. Včasih z mini pojasnilom, zagovorom, da ima »Mož čez vsaj avto«. Kar je zanimivo v teh debatah z menedžerkami gospodinjstev, je to, da večina do točke, ko jim tega koncepta kdo ne predoči, menedžiranja nikoli ne uzrejo kot problema. Zato, ko si ga izrišejo, neredko sledi eureka: »Ja, noro! To je vse na meni. Res je, kaj govoriš.«

Ko se odpravljate na morje, se nikar ne drznite vtikati v moževo konfuzno pakiranje za štiri ljudi in psa. Kampirajte brez polovice kuhinjske posode in pribora, nosite cel dopust eno majico, večere pa preživite v romantični temi pod zvezdami, saj ste zaradi pozabljenih podaljškov in lučk ostali brez osvetljave.

Skoraj nepredstavljivo je, da organizacije ne bi imele menedžerjev, delovodij, kontolorjev, strategov, šefov. Tudi, če za to v organizaciji ne obstaja uradno določena oseba, je jasno, da ta načrtovalsko-strateški del nekdo opravlja in da je v opisu in praksi njegovih ali njenih delovnih nalog. To najpogosteje samostojno delovno mesto je pomembno, da lahko organizacija nemoteno deluje. In vendar, ne le, da v gospodinjstvu tega dela ne opazijo tisti, ki uživajo njegove sadove – najpogosteje ga, kot pravim, spregledajo celo osebe, ki ga dnevno izvajajo. Kaj šele, da bi se ga vštelo v celoten znesek gospodinjskih nalog, ki bi si jih partnerja morala pravično razporediti. Če se vrnem nazaj na naš gospodinjski balonček in upoštevam, da moški oddelajo tudi že 40 %, če ne 50 % konkretnih nalog, po realnem izračunu v najboljšem primeru še vedno opravijo največ 25 % reporoduktivnega dela. Še več, načrtovalsko delo je zoprno tudi zato, ker upravljanje celotnega gospodinjstva pomeni, da se le redko v celoti kot menedžerka gospodinjstva popolnoma izvzameš iz katerekoli gospodinjske naloge. Potek dejavnosti nosiš v glavi od začetka do konca in naprej, saj fazi evalvacije sledi implementacija sprememb za izboljšanje naslednjega cikla upravljanja.

Kakšna je rešitev? Dokler ne dobimo super pametnega AI gospodinjskega pomočnika, ki bo obenem začel nadzorovati še zadnje koščke naše zasebnosti, je rešitev samo ena, a je ni mogoče hitro udejaniti, morda v kake pol leta, v tem času pa bo povzročila slabo voljo vseh oseb v gospodinjstvu ter številne druge gospodinjske pretrese. Svetujem namreč popoln odklop programa »menedžerka gospodinjstva« v naših glavah. Odklop iz šolskih obvestilnikov, odklop iz vseh viber skupin mam, ukinitev družinskih koledarjev za beleženje tekočih obveznosti, dosledno neodzivanje na vse otroške pozive : »Kje je moj zvezek?« ali »Kam se je skrila moja najljubša igrača?«. Pustite, da »kralj žara« za spremembo sam organizira celotno dopustniško kosilo od A do Ž, ne pa, da ob pljučkanju s kolegi zgolj obrača čevapčiče. Ukinite dopolnjevanje nakupovalnih seznamov, dopustite, da se zamudnina v knjižnici z vsakim dnem nevračila veča in zavestno ne opozarjajte na vse možne rojstne dneve in pomembne obletnice partnerjevih prijateljev. 

Preberite tudi: Eva Matjaž: 1kg opolnomočenja, prosim!

V vaše gospodinjstvo bo zanesljivo udaril cunami. Rjavi robovi v straniščnih školjkah, prah pod posteljo, hladilnik brez sojine omake, pozabljeni referati v šolah in vsaj za pol do ene ocene slabša spričevala, objokane punčke s svežimi dredi in fantki oblečeni v smučarsko perilo namesto v trenerko. Preden se bo v gospodinjstvu doseglo dno katastrofe po odpovedi menedžerke gospodinjstva z delovnega mesta, vas bodo vsaj 15x dnevno zasrbeli prsti in jezik, da partnerju vseeno pošljete samo »mini opomnik«, da otrok ne bi ostal pozabljen v plesni šoli, da bi mogoče vseeno same uredile podrobnosti rojstnodnevne zabave, da bi mogoče vseeno raje ve pokontrolirale izteke potnih listov, da med dopustom ne boste obstali na Brniku.

Napaka! Narobe! Zadržite se, bodite tiho, namesto sms-ja si odprite pivo, pojdite na sprehod namesto po pozabljenega otroka v šolo, ne nadenite si očal in tako spreglejte svinjarijo v stanovanju. Jejte čips namesto toplega obroka. Če je treba, namesto šampona za lase uporabite trdo milo. Ko se odpravljate na morje, se nikar ne drznite vtikati v moževo konfuzno pakiranje za štiri ljudi in psa. Kampirajte brez polovice kuhinjske posode in pribora, nosite cel dopust eno majico, večere pa preživite v romantični temi pod zvezdami, saj ste zaradi pozabljenih podaljškov in lučk ostali brez osvetljave. Nujno je, da v zavračanju dela vztrajate tako dolgo, da vloga menedžerke gospodinjstva postane vidna. Ne le vam, ampak predvsem vašim družinskim članom. Šele takrat, ko jim praksa upravljanja pride v kri, pa se lahko zaposlite nazaj, ampak nikoli za več kot polovični delovni čas! In nikoli, zakaj ne, na morju.

Tovarišice, na zdravje in živele!

Izpod borovca ob morju,

Eva Matjaž

—

Naslovna fotografija: avtoričin osebni arhiv.